|
 |
|
 |
| |
|
 |
ARHIV
nasvetov |
|
|
|
|
| |
|
| VPRAŠANJE monika/11.04.2010 |
 |
| Na vas se obračam z vprašanjem glede sanacije severne stene v sobi. Na steni je bil stiropor na njem pa foto tapeta, ki smo ju včeraj odstranili. Stene hiše so sicer sezidane iz votle opeke, vodoravno jih vežeta betonski plošči, hiša je grajena konec sedemdesetih let. V sobi je pozimi vlažno, okna so plastična. Zunanje toplotne izolacije hiša nima. S stene smo odstranili stiropor, ker se je zdelo, da k kondenzu dodatno prispeva. Omet pod stiroporom sicer ni bil vidno plesniv, zgleda pa preperel in ima zatohel vonj (verjetno ga morava odstraniti do opeke?) Zanima me ali se vam zdi primerna zamenjava (notranje) izolacije s trstiko, ometa pa z ilovnatim. Ali morda svetujete kaj drugega? |
|
| ODGOVOR |
mal/17.04.2010 |
| Omet bi bilo pametno očistiti. Od naravnih izolacij je edino trstika alternativa, ki bi na dolgi rok zdržala opisane razmere. Izbirate pa lahko med apnenim ali ilovnatim ometom, ki se lahko nanašata direktno na trstično ploščo. |
| |
| VPRAŠANJE Teja/31.03.2010 |
|
| Kako izolirati staro kraško kamnito hišo? Stene zunaj ali/in znotraj? Zunaj so stene krive, zato bi bolj prišel v poštev omet kot pa trstične plošče, še posebej ker stoji hiša čisto na meji s sosedom, ali obstaja kakšen naravni izolativni omet? Znotraj pa smo mislili dati 3 cm trstičnih plošč in ilovnati omet.
Kaj pa talna izolacija in talna plošča za talno ogrevanje v pritličju? Kako nadomestiti betonsko ploščo nad hidroizolacijo? |
|
| ODGOVOR |
mal/05.04.2010 |
| Med naravnimi izolacijskimi materiali, ki jih je mogoče direktno vijačiti na mineralne podlage kot je na primer tudi kamen, je dovolj odporna le trstika. Pred montažo lahko steno izravnate. Praviloma se stara kamnita hiša lahko izolira zunaj ali znotra in ne oboje. Razlika je le v odzivnosti v objekt vgrajenega gretja. Z dodajanjem izolacijskih materialov v omet se lahko izboljša toplotna izolativnost ometa, vendar pa le-to vseeno ni enako plasti izolacije. Izbira talnega gretja praviloma zahteva izvedbo betonskega estriha, ki ga je pa praktično nemogoče kombinirati z naravnimi izolacijami, saj le-te na dolgi rok ne zdržijo neposrednega kontakta z betonom. V objektu izvedba betonskih plošč ni obvezna. Lahko se izvajajo tudi različni suho-montažni sistemi, ki so odvisni od finalne obdelave. V primeru uporabe betona oziroma betonske plošče pa je hidroizolacija obvezna. |
| |
| VPRAŠANJE milan/22.03.2010 |
|
| Ali se da izolirati masivno leseno hišo (20 cm ) brez uporabe parne ovire (zapore) in katero izolacijo priporočate? |
|
| ODGOVOR |
mal/26.03.2010 |
| Uporaba parne ovire je v gradnji obvezna, medtem ko uporaba parne zapore že precej časa ni več priporočljiva. Za nasvet glede izbire izolacije ste posredovali premalo podatkov, saj je to odvisno od načina lesene masivne gradnje ter lokacije izolacije - znotraj ali zunaj. In če gre za izoliranje od zunaj, je potrebno definirati poprej še tip fasade. |
| |
| VPRAŠANJE lola/05.03.2010 |
|
| V kratkem imamo namen popraviti/ponovno prekriti streho (tegola). Iskali smo ekološko varianto, našli smo podjetje, ki izdeluje strehe iz reciklirane ´plastike´. Slama ali les na žalost ne prideta v poštev, saj je hiša stara 26 let, tradicionalno zidana in ima veliko površino. Ali obstaja še kakšna možnost ekološke strehe? Zanima me tudi, če so morda razpisani kaki eko skladi ali financiranje eko kreditov za reciklirano streho ali katero drugo vrsto strehe. |
|
| ODGOVOR |
mal/06.03.2010 |
| Slama ali les se kot kritina le redko uporabljata. V naseljih pa z vidika požarne varnosti niti nista dovoljeni. Tovrstnih težav nimate v primeru izbire kamna ali opeke. Ker je kamnita kritina dandanes le še precej draga redkost, vam torej iz nabora naravnih kritin preostane le še opečna.
Ekološko lahko streho oziroma ostrešje imenujemo takrat, ko boste pod kritino namestili dovolj toplotne izolacije. V tem primeru lahko računate tudi na podporo ekosklada. Pod razpisanimi pogoji seveda.
Če je kritina izdelana iz reciklirane plastike, je morda to sicer res neke vrste ekološki proces, saj se material ponovno uporabi. A še vedno imamo opravka z materialom, ki je nerazgradljiv in s tega vidika njegova resnična ekološkost absoultno vprašljiva. Saj potem recikliranju ne bo konca. V ta namen pa se vsakokrat porabi tudi precej energije in - predvidevam - drugih dodatkov oziroma snovi za stabiliziranje materiala, saj mora biti strešna kritina zares odporna na vse vremenske vplive. |
| |
|
|
| |
|
|
 |
|
 |
|
|
|
